e-gradiva pri slovenščini

 

Poročilo učitelja – izvajalca

Ime in priimek učitelja: Neža RITLOP 

Naziv in naslov šole: OŠ Turnišče, Prešernova 2, 9224 Turnišče 

Predmet in razred: SLOVENŠČINA (7., 8. in  9. razred) 

Uporabljeno e-gradivo:

Naziv e-gradiva:

E GRADIVA ZA POUK SLOVENŠČINE V 8. RAZREDU:

Stalne besedne zveze

Janko Kersnik: Mačkova očeta 

Anton Tomaž Linhart: Županova Micka  

Sekundarno še : SSKJ, Miško Kranjec  

Naslov na internetu:

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo8/013_stalne_bz/stalne_obravnava_1.html

http://www.uciteljska.net/kvizi/HotPot/Slovenscina/Frazemi.htm

http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo8/003_kersnik/mackova_obravnava.html

Sekundarno še: drugi brskalnilki – iskanje strani s podatki o Janku Kersniku, Mišku Kranjcu (pri vsakem učencu individualno – različni zadetki), toda obvezno še: 

Opis, kako je pouk potekal drugače (priprava in izvedba pouka, tudi časovna zahtevnost ter didaktična vrednost drugačne izvedbe pouka):

Učne ure sem načrtoval s pomočjo “odprtih” e gradiv: iskala sem možnosti uporabe oziroma izvedbo ure s pomočjo njih. Uporabljena e gradiva za pouk slovenščine (omenjena zgoraj) so didaktično razdelana, tako da sem nekatere korake izpeljana enak način, kot  jih predvideva priprava na spletu. Glede na svoje razrede sem morala seveda vzorce prilagajati: pri dodatnem pouku sem izhajala iz težjih lastnih primerov (individualno sestavila učni list), v 8. in 9. razredu pa sem odvzemala določene predvidene didaktične korake glede pričakovanih sposobnosti učencev. Razmišljala sem tudi  o času: ker delo v spletu zahteva tudi nekaj tehničnega znanja, drugačnih vizualnih, prostorskih predstav ter “računalniškega”,ne zgolj vsebinskega dela , sem načrtovala raje manj kot več (op. to se mi je kasneje obrestovalo – ena ura pa celo ni bila popolnoma končana (Miško Kranjec).  

Glede didaktične raznolikosti – pestrosti so e gradiva močan motivacijski element za odraščajočo “internetno” generacijo. Tako da sem pričakovala, kar se je kasneje tudi pokazalo, da bo zanimanje za delo večje kot v klasičnem razredu. Kljub temu pa vse ure (glej evalvacije ob izvedenih urah) niso bile ravno briljantne: učenci so imeli težave z iskanjem določenih informacij, povzemanjem, navodili. Da bi le-te odpravili, bo potrebo (znova poudarjam) kar precej vaj “računalniške pismenosti”, pa seveda tudi (ne) ustrezno zmogljive opreme, ki je na naši šoli pripomogla k temu, da smo morda kakšno uro počasneje izvedli – porabili več časa.

Mnenje o e-gradivu (pozitivno, negativno, možnosti za uporabo pri pouku):

Prednosti uporabe  e gradiv pa vsekakor zaznavam: Zavedam se, da je “internetni” pouk lahko zdaleč hitrejši, učinkovitejši, če smo dela seveda  vajeni.  Če bomo ostali zgolj pri nekaj urah, se nam to še seveda ne bo obrestovalo. S tem pa nikakor ne mislim, da bi moral biti tak pouk prevladujoč, tudi pri slovenščini ne. Klasična knjiga pouka jezika in književnosti bo seveda ostala. Toda občasno ali pa vsaj v nekem deležu pa z e gradivi postane pouk zanimiv, bolj prepričljiv in  nenazadnje: način, ki ga sprejemajo tudi učenci. Z dobro načrtovanimi urami, izbiro in prilagajanjem e gradiv bomo zlahka dosegli kar veliko ciljev našega predmeta. Tudi za gradivo, ki sem ga sama uporabila, lahko rečem, da je kvalitetno: da vodi učenca podobno kot pri klasičnem pouku skozi (vse) faze obravnave umetnostnega besedila ali na drugi strani pripomore k bogatenju besednega zaklada (SSKJ v povezavi s frazeološkim gnezdom/stalnimi besednimi zvezami).  

     Ocenite e-gradivo s šolskimi ocenami (obkrožite): 

  • Uporabljeno e-gradivo Ocena (1-5)
    Janko Kersnik 5
    Anton Tomaž Linhart: Županova Micka 5
    Frazemi 5

Opomba: Visoke ocene nikakor ne pomenijo, da gre za popolna gradiva, ampak jih razumem kot odličen didaktični  vzorec , ki ga je potrebno prilagoditi lastnim potrebam ( marsikje dodati še nekaj podatkov/odvzeti ipd.  – glej skozi priprave) .  

Nove ideje, ki so se porodile ob takem delu in predlogi avtorjem e-gradiv: 

Ob preizkušanju gradiv vsekakor ugotavljam, da obstajajo odlični vzorci, s katerimi si lahko pomagamo učitelji praktiki, dosti pa je še nedodelanega. Ob gradivih za slovenščino, ki sem jih preizkusila, bi lahko dodala naslednje: da bi se pojavila še za kakšen razred, predvsem pa, da bi učencem morda vseeno nakazala še kakšno kvalitetno internetno  stran (dodatno) za iskanje določenih podatkov: npr. velikokrat o nekem avtorju. Učenci (vsaj nižjih sposobnosti) niso ravno sposobni selekcioniranja – ugotavljanja kvalitete podatkov, tako da včasih le s težavo zberejo/zadenejo pravo stran/informacijo.

Poleg tega pa se mi zdi , da je seveda preko spleta ali samo s spletom težje dosegati znanje višjih taksonomskih ravni (ko moraš analizirati/sintetizirati določene pojave)  , zato takih nalog ravno nisem zasledila dosti – vsaj pri pouku slovenščine ne. Ali pa se motim?! Te se že potem (sicer z navodili na spletu) selijo na klasičen “papir” – pisanje, manj so potem povezane neposredno na e gradiva (zgolj kot računalniško opismenjevanje).

Prilagam podroben opis izvedbe uporabe e-gradiv pri pouku (za vsaj 3 ure) skupaj z učnimi listi in izdelki učencev/dijakov ter vprašalnik za učence/dijake. Objavljeno je tudi na spletni strani šole.

Avtorsko delo je bilo opravljeno izven rednega delovnega časa.

Datum:   3. 12. 2008       

 

Delo s SSKJ    (—frazeološko gnezdo)

Danes boš raziskoval STALNE BESEDNE ZVEZE (op. če si pozabil: to so besedne zveze, ki v življenju pomenijo čisto nekaj drugega, kot vsaka beseda posebej, uporabljamo jih torej v prenesenem pomenu , jemljemo pa  jih iz spomina)  s pomočjo frazeološkega gradiva v slovarskem članku.  Gradivo boš našel pod oznako— .  Tudi sam boš s svojimi nalogami prispeval k bogatenju svojega besednega zaklada. Uspešno brskanje po SSKJ ti želim.

 

Prosim klikni na spodnji naslov (SSKJ na spletu) in reši naloge, ki sledijo.

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

 

1.      Kako še drugače lahko rečeš, da si zaljubljen/da imaš nekoga rad? Poišči v frazeološkem gnezdu LJUBEZEN in izpiši pet primerov (dodaj tudi razlage). 

 

  •         _____________________________________________________________

§         _____________________________________________________________

§         _____________________________________________________________

§         _____________________________________________________________

2.      Kdo še ni videl šole od znotraj? Kdaj vidiš zvezde? Kdo vidi vse črno? Poglej v        frazeološko gnezdo VIDETI, izpiši ustrezne stalne besedne zveze in jih pojasni .

 

§         ___________________________________________________       

§         __________________________________________________________________

§         __________________________________________________________________

 

 

3.      Tiščiš pogosto glavo v pesek ali celo mečeš pesek komu v oči? Katera žival naj bi tiščala glavo v pesek? Svojo radovednost boš potešil, ko boš raziskal frazeološko gnezdo PESEK. Zapiši ugotovitve.

§         _____________________________________________________________

§          _____________________________________________________________

§          _____________________________________________________________

 

 

4.      Dopolni. 

§         Kadar govorimo brez uspeha ljudem, ki se ne dajo prepričati, govorimo  ________________, _________________, _________________ ali _____________________. 

§         Govorjenje brez dlake na jeziku je _________________________________________________ .

§         Če  govoriš preveč, govoriš kakor ____________________, priliznjeno govorjenje pa se primerja s sajenjem _________________ , saj pravijo: _______________________________________________________ .

 

S katerim frazeološkim gnezdom pa si si pomagal?

 

5.      Razloži naslednje  živalske frazeme. Nasvet: najprej poglej pod frazeološko gnezdo živali, ki se pojavi v frazemu.

 

Stalna besedna zveza

Razlaga
SAMO PTIČJEGA MLEKA ŠE MANJKA (KOMU).  

 

 
IMETI VOLOVSKE MOŽGANE.  

 
BITI TAK KOT KONJSKA SMRT.

 

 

  

 
MODNA MUHA.  

 
ZGRABITI BIKA ZA ROGE.  

 

 

 

MOJE NALOGE       

 

Zdaj boš še sam sestavil nekaj nalog s stalnimi besednimi zvezami za svoje sošolce in jih oddal učiteljici. Tvoje naloge bomo preizkusili v razredu. Za začetek: npr. poišči frazeološko gnezdo GLAVA…. Saj si modre glave, mar ne!?

 

 

Za tiste bolj hitre:

Če ti je dolgčas, ker hitro rešuješ stvari, pokukaj še na spletno stran

http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo8/013_stalne_bz/stalne_obravnava_1.html

Preberi  ali poslušaj besedilo ter v besedilu poišči stalne besedne zveze. Pojasni, kaj menijo.

 

Če imaš raje kvize, rešuj nalogo:

 

http://www.uciteljska.net/kvizi/HotPot/Slovenscina/Frazemi.htm

 

 

Veliko ustvarjalnega dela ti želim.   

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pobrskaj po literaturi, spletu in odkrij življenje prekmurskega pisatelja MIŠKA KRANJCA. Dopolni besedilo. Zatem še poišči Kranjčeva najbolj znana dela (predvojna, povojna, filmi).

 

Miško Kranjec se je rodil ___________________ v družini __________ delavca v ________________. Rasel je v ____________ vaških razmerah. __________ OŠ je začel obiskovati leta _________ . Zaradi nadarjenosti so mu učitelji omogočili _______________ šolanje za duhovnika v ___________ . Kmalu je začel sodelovati v vrstah _________ srednješolske mladine, zato je bil iz šole ______________ . Od tedaj je čedalje bolj sodeloval  v boju za ______________ pravico. Leta _________ je končal klasično gimnazijo in se vpisal na ___________________, kjer je študiral ________________. Študija ni končal, ker ___________________________________________________________________________________.

Po izstopu iz univerze se je za nekaj časa vrnil v ________________, kjer je _______________ ter se pridružil _______________ gibanju in njegovemu tisku. Med ______ svetovno vojno je deloval v _________ v Prekmurju, kasneje pa se je pridružil __________________. Po vojni je živel v _______________ ter opravljal pomembne funkcije: bil je ____________ in direktor raznih časopisnih in založniških hiš, kasneje pa _______________ književnik.

Za svoja dela je bil velikokrat ________________: trikrat je prejel _____________ nagrado, dobil je tudi nagrado _______________ ter dve _______________ nagradi. Bil je tudi predsednik Društva ______________ književnikov ter častni član SAZU-ja.

 

Pisati je začel že v ________ razredu. Pisal je ____________, novele, povesti, _______________. Bil je eden pomembnih pripovednikov ____________realizma. V svojih delih je opeval _________ zemljo in njene ljudi: usode pod _________ grofi, _____________ reforme in __________ delavca.

Po Kranjčevih delih je bilo posnetih nekaj ____________, sosednja šola v _______________ pa nosi njegovo ime.

Pisatelj je umrl ________ junija __________ leta v _____________ .

Pod svoja dela se je podpisoval z različnimi meni: Mihael Mihajlovič Fujsov, Senki, Valaki in Peter _________.

 

   učitelji omogočili _______________ šolanje za duhovnika v ___________ . Kmalu je začel sodelovati v vrstah _________ srednješolske mladine, zato je bil iz šole ______________ . Od tedaj je čedalje bolj sodeloval  v boju za ______________ pravico. Leta _________ je končal klasično gimnazijo in se vpisal na ___________________, kjer je študiral ________________. Študija ni končal, ker ___________________________________________________________________________________.

Po izstopu iz univerze se je za nekaj časa vrnil v ________________, kjer je _______________ ter se pridružil _______________ gibanju in njegovemu tisku. Med ______ svetovno vojno je deloval v _________ v Prekmurju, kasneje pa se je pridružil __________________. Po vojni je živel v _______________ ter opravljal pomembne funkcije: bil je ____________ in direktor raznih časopisnih in založniških hiš, kasneje pa _______________ književnik.

Za svoja dela je bil velikokrat ________________: trikrat je prejel _____________ nagrado, dobil je tudi nagrado _______________ ter dve _______________ nagradi. Bil je tudi predsednik Društva ______________ književnikov ter častni član SAZU-ja.

Pisati je začel že v ________ razredu. Pisal je ____________, novele, povesti, _______________. Bil je eden pomembnih pripovednikov ____________realizma. V svojih delih je opeval _________ zemljo in njene ljudi: usode pod _________ grofi, _____________ reforme in __________ delavca.

Po Kranjčevih delih je bilo posnetih nekaj ____________, sosednja šola v _______________ pa nosi njegovo ime.

Pisatelj je umrl ________ junija __________ leta v _____________ .

Pod svoja dela se je podpisoval z različnimi meni: Mihael Mihajlovič Fujsov, Senki, Valaki in Peter _______

 

 

 

 

 

 

 

 

Povojna:

 

Filmi:

(Skupno 777 obiskov, današnjih obiskov 1)
 

Oznake: , , , ,