1. korak:

21. 10. 2002 smo ustanovili Eko programski svet OŠ Turnišče. Sestavljajo ga: učenci, učitelji, vzgojiteljica, tehnično osebje, predstavnik staršev, KS oz. Občine in ravnatelj.

Eko programski svet je zasedal 3 krat.

  • Na prvem sestanku je sprejel/potrdil dejavnosti oz. cilje delovanja projekta.
  • Na drugem je opravil delno analizo spremljanja dela in nadaljnji dogovor za zaključno izpeljavo vseh 7-ih korakov.
  • Na tretjem srečanju pa je opravil evalvacijo dela, kar je bilo potrebno za prijavo za najvišje mednarodno priznanje, za zeleno eko zastavo.

2. korak:

Izvedli smo analizo stanja o odpadkih v gospodinjstvih in v okolju Občine Turnišče.

Učenci dodatnega pouka pri predmetu »Biologija« in izbirnem predmetu »Raziskovanje domačega kraja in varstvo njegovega okolja« so pod mentorstvom go. Silve Mesarič in go. Brigite Žerdin, popisali divja odlagališča v Občini Turnišče.

Za glavni cilj so si zadali: – popis trenutnega stanja divjih odlagališč po vaseh,

– popis in kartiranje lokacij,

– ugotavljanje vrste in količine odpadkov.

Našli so 12 divjih odlagališč, v skupni izmeri 39725 kvadratnih metrov.

Vrste odpadkov:

INERTNI

POSEBNI

BIOLOŠKI

NEVARNI

OSTALI

  • gradbeni material,
  • asfalt,
  • lestvice,
  • les.
  • vreče s smetmi,
  • štedilnik,
  • gume,
  • plastika,
  • kmetijska mehanizacija,
  • žimnice,
  • otroški vozički.
  • bilje,
  • ostanki zelja,
  • kosti.
  • stari avtomobili,
  • hladilniki,
  • zamrzovalniki,
  • akumulatorji,
  • plastenke od avtomobilskega olja,
  • embalaža od škropiv,
  • embalaže od barv in lakov.
  • karton,
  • papirčki,
  • zaboji,
  • oblačila,
  • čevlji,
  • košare,
  • ventilatorji,
  • posode,
  • zvezki,
  • tapete.

odlagalisce1

odlagalisce2

Učenci razrednih skupnosti od 3./9 do 9./9 razreda, pa so s pomočjo ankete 15 dni spremljali vrste odpadkov in ravnanje z njimi v domačem gospodinjstvu. Odgovorili so tudi na morebitno pripravljenost ločevanja posameznih odpadkov pri zbiranju, zapisali pa so nam lahko tudi želje, kritike in pobude.

Razdelili smo jim 272 anket. Izpolnjene v 181-ih gospodinjstvih, so po 15 dnevnem spremljanju vrnili razrednikom: Silvi Lutar, Smiljani Žalik, Biserki Srša, Jožici Kavaš, Metki Kreslin, Mileni Salaj, Silvi Mesarič, Ivanki A. Lebar, Brigiti Žerdin, Bojanu Jandrašiču, Mileni Mertik, Tatjani Horvat, Mariji Magdič in Anamariji Krvišek

Najštevilčnejši odpadki v času 15 dnevnega spremljanja so bili: plastika, ostanki hrane, PVC vrečke, papir, časopis, revije, jajčne lupine, krompirjevi olupki, olupki od banan, pomaranč, jabolk, embalaže od mleka, čistil, tube od past, krem, kartoni, papirnati robčki, konzervne škatlice, pločevinke, kavne usedline, filter čajne vrečke, steklena embalaža, drugo steklo – žarnice, baterije, zdravila, oblačila, obutev, pojavil se je celo akumulator.

Zapisali so, da dajejo odpadke bodisi v koš, jih zažgejo, porabijo za krmo domačih živali ali za kompost, ponovno uporabijo (npr. steklenice – delno), odnesejo v šolo (baterije, papir- delno), zgodilo pa se je tudi, da nam niso zapisali, kam npr. z akumulatorjem, ki se je v času spremljanja tudi pojavil kot odpadek. Lahko pa postavimo hipotezo, kje je pristal!??

Pod mentorstvom Ivanke A. Lebar, smo analizirali tudi stanje vodnih virov, vodnjakov v vseh štirih vaseh: Turnišču, Gomilicah, Renkovcih in Nedelici. Prav tako smo spremljali kvaliteto pitne vode iz vodovodnega zajetja v Turnišču, s 6-imi različnimi parametri. Celoten projekt v obliki raziskovalne naloge »Kozarec zdrave pitne vode – razkošje?«, pa so učenci 9. razreda, pod mentorstvom učiteljice go. Milene Mertik prevedli v nemški jezik. Naloga je bila poslana tudi v Avstrijo, kjer smo dobili nagrado.

Na terenu smo popisali 137 vodnjakov. Vodo, ki služi lastnikom za zalivanje vrtov, napajanje živine, hlajenje mleka, pa tudi za pitje ljudem, zajemajo na različne načine.

Z meritvami določenih kemijskih parametrov, smo tako v vodi vodnjakov, kakor v pitni vodi ugotovili različno vsebnost fosfatov, amonijaka, nitratov in nitritov.

V zaključku smo podali tudi pobude za izboljšanje obstoječega stanja. Zlasti smo poudarjali ekološko osveščanje.

Izbrali smo si tudi temo »Ohranjanje naravne in kulturne dediščine«, »Učenci posvojijo spomenik.«

Kot kulturni spomenik, so si učenci, pod mentorstvom go. Silve Mesarič in ob pomoči učiteljev (Jožef Bence, Danica Kocet, Metka Kreslin, Sonja Šavel Debelak, Brigita Žerdin, Neža Cigüt, Bojan Jandrašič), izbrali ČEVLJARSKI MUZEJ V TURNIŠČU. Popisali so obstoječe predmete, katere bodo v nadaljevanju dela restavrirali in jih tako pripravili za ogled širši javnosti.

muzej Čevljarski muzej

Za »Naravni spomenik«, pa smo si izbrali ogroženo »Sibirsko peruniko« in zaščiteno »Močvirsko logarico«. Veseli smo, da imamo rastišča obeh rastlinskih vrst tudi v Občini Turnišče.

Pod mentorstvom ravnatelja g. Jožeta Benceja in go. Ivanke A. Lebar ter zunanjih sodelavcev z Zavoda za varovanje narave v Mariboru, bomo z učenci poskrbeli za zaščito rastišč, za katera bodo učenci tudi skrbeli in jih vključili v »Turistično pot s točkami naravne in kulturne dediščine po Občini Turnišče«.

mocvirska logarica

sibirska perunika

Močvirska logarica Sibirska perunika

3. korak:

Na osnovi analize smo izdelali delovni program EKO ŠOLE Turnišča.

Načrtovali smo:

  • kratkoročne in
  • dolgoročne cilje.

Vpliv OŠ Turnišče na ekološko stanje v okolju

Ekološka zavest v našem okolju je na sorazmerno nizkem nivoju. Šola s svojo vzgojno-izobraževalno funkcijo vpliva na dvig zavesti o pomenu:

  • načrtnega, ločenega zbiranja odpadkov,
  • ohranjanja redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst,
  • zaščiti zdrave pitne vode,
  • smotrni rabi zemljišč, ki so pretežno močno propustna in tako dodatno občutljiva na sušo in onesnaževanje visoke podtalnice,
  • z raziskovalnimi nalogami in projekti strokovno prispeva k poznavanju bogastva naravnega okolja in ga promovira v širši javnosti,
  • z vsakoletno očiščevalno akcijo – ureditveno akcijo prispeva k lepšemu izgledu naših krajev, zmanjšanju odpadkov in postopni odpravi divjih odlagališč,
  • z urejenostjo (priznanji za najlepše urejeno šolo v Pomurju v letu 1994 in 2001) je zgled krajanom.

Največji poudarek smo namenili ODPADKOM. Pozornost pa smo namenili tudi vodi ter ohranjanju naravne in kulturne dediščine.


4. korak:

Izbrali smo si tematski sklop »ODPADKI«.

V šoli smo pričeli z ločenim zbiranjem odpadkov. Ker Komunala Lendava, kamor geografsko spada tudi Občina Turnišče, nima urejenega ločenega zbiranja odpadkov, smo se obrnili na Komunalo & Saubermacher v Mursko Soboto. Z njihovo pomočjo smo pričeli z ločenim zbiranjem odpadkov. Dostavili so nam namreč zabojnike za zbiranje: papirja, stekla, kovin, plastike in olja. Posamezne frakcije nam po potrebi tudi brezplačno odvažajo.

Izdelali smo eko koše za papir in jih namestili v učilnice, knjižnico, zbornico, pisarne.

Pod mentorstvom ge. Terezije Vidovič in ge. Dragice Zver, smo organizirali delavnice na temo »Izdelovanje iz odpadnega materiala«.

S to delavnico smo se kot šola predstavili tudi na Eko sejmu v Celju.

celje Predstavitev na EKO SEJMU v Celju

Organizirali smo tudi akcijo zbiranja starega papirja.

Skozi celo šol. leto, so učenke 5. a razreda, Monika Sobočan, Saša Zver in Urška Felbar zbirale izrabljene baterije in stara zdravila.

8. aprila 2003 smo izvedli tudi EKO DAN na temo odpadki, z motom »Ekofrajerji skrbimo za čisto okolje!« in se tako priključili očiščevalni akciji v Občini Turnišče.

akcija1 akcija2

Zbrali smo tudi eko pravila o ravnanju z odpadki v okolju in jih zapisali v EKO LISTINO.

Skrb smo namenjali okolici šole, igriščem, kakor tudi šolskim prostorom.


5. korak:

Koordinatorka, Ivanka A. Lebar je sproti zapisovala izvedene aktivnosti v EKO ZVEZEK in obveščala UZ o dogajanjih, dejavnostih v prihodnjem mesecu.

Eko programski svet pa je budno spremljal potek zastavljenega projekta in preverjal realizacijo načrtovanega dela.


6. korak:

Obveščanje in sodelovanje z mediji:

  • objava članka »Izdelovanje košev, map, balonov iz odpadnega materiala« v Šolskih razgledih,- vključitvi v eko projekt v glasilu Štrki,

    – skrbi za ohranjanje kulturne in naravne dediščine, očiščevalni akciji in eko dnevu v časopisu Vestnik,

  • predstavitev na lokalni televiziji v Turnišču.

7. korak:

Podpis EKO LISTINE:

po opravljenih prvih 6 korakov, smo 23.4.2003 podpisali eko listino. S pravili eko-obnašanja, smo potrdili, da je postala eko šola način našega življenja. Prisotna je bila nacionalna koordinatorka ga. Nada Pavšer.

EKO KODA OŠ TURNIŠČE

  • skrbel bomo za red, ločeno zbiranje odpadkov in njihovo ponovno uporabo,
  • zbiral bom izrabljene baterije, star papir,
  • prizadeval si bomo za zdravo in čisto okolje,
  • vključeval se bom v očiščevalne akcije v šoli in izven nje,
  • s strpnimi odnosi bom gradil kulturne medsebojne odnose in se lepo vedel, tako da bom vzgled drugim,
  • trudil se bom za čim boljši šolski uspeh,
  • zdravo se bomo prehranjeval,
  • skrbel bom za higieno, gibanje, zdrav način življenja,
  • varčeval bom z vodo, elektriko in drugimi viri energije,
  • prizadeval si bom za ohranjanje naravnih in kulturnih spomenikov,
  • skrbel bom za ptičke v času zime,
  • sodeloval bom v eko aktivnosti,
  • sodeloval bom z okoljevarstvenimi organizacijami,
  • o pravilnem ravnanju z okoljem bom osveščal naše starše, sosede,
  • trudil se bom postati okolju prijazen potrošnik,
  • prizadeval si bom za ohranjanje zdravega okolja tudi našim zanamcem.

Ivanka Adlešič Lebar

(Skupno 323 obiskov, današnjih obiskov 1)
 

Oznake: , ,