Spoštovani obiskovalec domače strani OŠ Turnišče, danes vam
priporočamo v branje:

»ZAKAJ ODSVETUJEMO UŽIVANJE ENERGIJSKIH PIJAČ IN PIJAČ Z
DODANIMI SLADKORJI??«

V nadaljevanju tega prispevka povzemamo strokovno mnenje /Nacionalnega instituta za javno zdravje/, ki vsebujejo smernice zdravega prahranjevanja in referenčne normative, ki se nanašajo oz. veljajo za otroke in mladostnike..

Po smernicah zdravega prehranjevanja se popolnoma odsvetuje uživanje pijač, ki vsebujejo kofein, to so različne kole, kava, pravi čaj in energijski napitki.

Energijske pijače uvrščamo med brezalkoholne osvežiIne pijače z najpogosteje  dodanim kofeinom, taurinom, glukoronolaktonom in drugimi substancami, ki imajo vpliv na naš centralni živčni sistem in nas preskrbele s t.i. »motivacijsko energijo«.

Leta 2012 je Evropska agencija za varno hrano (EFSA) prepoznala te pijače kot novo nastajajoče tveganje za zdravje ljudi.

Kofein po vstopu v organizem preide v večino tkiv in tudi v možgane. Razpolovni
čas za zdravega odraslega posameznika je 3-4 ure. Učinki kofeina v možganih so
posledica zelo kompleksnega delovanja inhibicije adenozinskih receptorjev.

Lahko rečemo, da je kofein psihoaktivna snov in blagi diuretik. Kot psihoaktivna snov stimulira centralni živčni sistem, kar se odraža v večji telesni in umski aktivnosti (vendar ne omogoča tudi precizne koordinacije in sposobnosti natančnega umskega dela npr. aritmetike), kar zveča porabo energije
in zmanjša občutek lakote.

Znani so učinki na srčno mišico. Odmerki med 100-250mg/dan (kar ustreza dvema do trem 250 mililitrskim pločevinkam energijske pijače) so varni za zdrave odrasle osebe.

Organizem se z rednim vnosom na kofein navadi. Odmerki, ki presegajo
300mg kofeina na dan, odvisno od telesne teže in tolerančnega praga, že lahko povzročajo nekatere neželene učinke kot so: nemir, nervoza, vzburjenost, nespečnost, rdečica na obrazu, povečano uriniranje, gastrointestinalne motnje, mišični krči, motnje srčnega ritma, nepovezane misli in govor.

Dnevni vnos 1000 mg kofeina že povzroči resno večsistemsko zastrupitev, ki se sicer redko konča s smrtjo.

Smrt lahko doživijo posamezniki z motnjami srčnega ritma.

V tem kontekstu so še posebej ranljiva skupina otroci in mladostniki, ki so še posebej občutljivi na kofein, saj je razpolovni čas pri njih daljši, zato so možni škodljivi učinki tudi na jetrih.

Pri akutnih odmerkih 5 mg/kg telesne teže (npr. 2 enoti energijske pijače z 80 mg kofeina/30 kg telesne teže) lahko razvijejo povišano živčno vzburjenost, nervozo in tesnobo.

Energijske pijače zelo pogosto vsebujejo tudi taurin, To je arninokislina, ki je kot gradnik beljakovin prisotna v vsakodnevni prehrani ljudi, vendar v precej nižjih količinah, kot je povprečna vsebnost taurina v energijskih pijačah
(58 mg/dan povprečni vnos preko hrane, do 2000 mg/dan ob zaužitju 0,51 energijske pijače).

Taurin v organizmu aktivno nastopa v več fizioloških
procesih v centralnem živčnem sistemu, njegova glavna vloga pa je regulacija natrija v srčni mišici, skeletnih mišicah in v ledvicah.

Tako energijske pijače kot tudi druge sladke pijače vsebujejo tudi visoke vsebnosti dodanih sladkorjev (običajno kot fruktozni sirup).

Energijske pijače lahko vsebujejo tudi do 150g sladkorja
v 1 litru, kole vsebujejo v l litru v povprečju kar 120g sladkorja, ledni čaji okoli 80g in vode z okusi približno 30g sladkorja.

Tudi sadne pijače in sadni sirupi imajo lahko prav tako zelo visok delež
dodanega sladkorja. Pogosto uživanje pijač z dodanimi
sladkorji vpliva na povečan energijski vnos in slabšo prehransko
vrednost zaužite hrane) saj lahko osiromaši našo prehrano za
posamezne mikro hranilne snovi.

Samo sladke pijače naj bi v 30-50%  prispevale k razvoju debelosti.  Že 2 dl take pijače dnevno pa poveča tveganje za razvoj diabetesa tip 2 za 26% v primerjavi s tistimi, ki so takšno količino spili enkrat na mesec.

Povečuje pa se tudi tveganje za razvoj zobne gnilobe in srčno-žitnih obolenj, zato
uporabo pijač z dodanimi sladkorji odsvetujemo.

Opažamo, da je trženje energijskih pijač in pijač z dodani m sladkorjem pogosto
usmerjeno predvsem na mlajše ciljne skupine.

Raziskava EFSA med 27 državami članicami EU,  je pokazala, da energijske pijače najpogosteje uživajo najstniki, nekateri med njimi popijejo celo 7 litrov na mesec.

Po slovenskih podatkih več kot polovica mladostnikov {57,4%} že uživa energijske pijače, in sicer ti zaužijejo v povprečju 2,5 litra energijskih pijač mesečno, kar nas uvršča nekje v evropsko povprečje.

Po podatkih mednarodne HBSC študije kar 37% slovenskih mladostnikov vsaj 1 – krat dnevno uživa sladke pijače, kar pa nas uvršča celo v sam vrh mednarodne lestvice.

Najprimernejša za odžejanje in nadomeščanje izgubljene tekočine je pitna voda.

V Sloveniji je oskrba s pitno vodo za večino prebivalstva ustrezno urejena, zato
priporočamo uživanje vodovodne pitne vode, v šolah preko nameščenih pitnikov za vodo.

V skladu s smernicami (MZ, 2005} priporočamo, da se tako med obroki kot pri obrokih vedno ponuja voda, nesladkani ali malo sladkani zeliščni in
sadni čaji ali pa sadni in zelenjavni sokovi s 100  sadnim oz. zelenjavnim deležem, ki jih poljubno redčimo z vodo.

Za zaključek si velja zapomniti:

  •  Da redno uživanje energijskih pijač predstavlja resno tveganje za zdravje otrok in mladostnikov.
  •  Da zaradi visokega vnosa kofeina in drugih sestavin lahko nastopijo fiziološke in vedenjske spremembe, ki vključujejo motnje srčnega ritma, krvnega tlaka, mišične krče, nervoze, tesnobo, ob višjih vnosih in v kombinaciji z alkoholom pa se pojavljajo tudi zastrupitve.
  • Da so otroci in mladostniki zaradi nižje telesne teže izpostavljeni bistveno višjim odmerkom običajnih sestavin energijskih pijač v primerjavi z odraslimi, zato se tudi učinki močneje izrazijo.
  • Da so energijske pijače  neprimerne za nadomeščanje tekočin, saj zaradi visoke vsebnosti kofeina pospešujejo izločanje vode iz telesa, kar povzroči dehidracijo in škodljive posledice za zdravje ob (večji) telesni dejavnosti.
  • Poleg tega energijske pijače pri otrocih in mladostnikih povzročijo kemične
    zasvojenosti s kofeinom, kar po mnenju nekaterih raziskovalcev »tlakuje pot« tudi za druge kemične zasvojenosti.
  • Posledica uživanja energijskih pijač so tudi slabe spalne navade otrok in mladostnikov, saj le te vsebujejo psihoaktivne substance.
  • Ker nobena od »aktivnlh« sestavin sama ali v kombinaciji ni primerna za otroke in mladostnike, predlagamo, da se zavaruje njihovo zdravje in povsem onemogoči dostopnost do energijskih pijač.
  • Ob tem pa svetujemo, da se tako učenci, kot tudi njihovi starši seznanjo z omenjenimi tveganji za njihovo za zdravje.
  • Podobno velja opozorilo tudi za  uživanje gaziranih ali negaziranih pijač z dodanimi sladkorji.
  • Te pijače se lahko deklarirajo tudi kot sadne (sadne pijače, sadni sirupi), vendar imajo zelo nizek sadni delež, dodane pa velike količine sladkorjev.
  • Ker uživanje pijač z dodanimi sladkorji dokazano prispeva k razvoju debelosti in sladkorne bolezni tipa 2, svetujemo, da se njihova uporaba čim bolj  omeji oziroma nadomesti z manj sladkanimi ali nesladkanimi čaji, vodo ter sokovi s 100 sadnim deležem.

Povzeto po okrožnici NIJZ z dne, 24. 2. 2014, zapisala: IAL!

(Skupno 15 obiskov, današnjih obiskov 1)
 

Oznake: